Kruh in pecivo

Peka kruha je stara skoraj toliko kot človeštvo, kajti omenja se v vseh biblijah sveta. Prvotno so žitno zrnje samo opekli, drobili, mu dodajali vodo ter iz njega oblikovali okrogle mlince, ki so jih pekli na vročih kamnih ali v žerjavici. Način peke so iz Egipta prenesli med Rimljane, ki pa so pekli kruh že v okroglih krušnih pečeh.

Vendar kruh nikdar v zgodovini ni bil le hrana. Kruh je bil človeku dragoceno darilo tudi kot simbol svetosti, blaginje, rodovitnosti in sreče. In ne le ob prelomu leta, tudi ob pomladnih in jesenskih praznovanjih in ob usodnih prelomnicah v svojem življenju je človek verjel v čarodejno moč kruha.

Žlahtnost kruha je oblikovala tudi obraz ljudstev in narodov, njihov načina mišljenja in življenja. V kruhu in vsem, kar je povezano z njim, se zrcalijo tako zgodovinski in zemljepisni kot tudi kulturni in gospodarski pogoji obstoja nekega naroda.